kao uspešnice napisal:
V zadnjem letu ali dveh nikakor nisem doumela domnevne čarobnosti pripovedi E. Gilbert v:
- Jej, moli, ljubi
- Pečat stvarjenja
ter komičnosti R. Puertolasa v:
- Fantastično popotovanje fakirja, ki je obtičal v Ikeini omari
Zgodbe so bile zame zgolj izbuga časa.
Ostajam pri Skandinavcih.
Sem prav presenečena, koliko beremo. Večina teh knjig ne poznam, priznam.
Redno hodim v knjižnico, berem vse živo...pri nas si lahko sposodimo tudi revije za en teden.
Vas pa citiram, ker je tudi meni knjižničarka svetovala nekaj (nepoznanih) knjig Skandinavcev.
Top za brat...so pa z žalostnim koncem... se prav zasekiraš!
Ste prebrali eno, ko je šel fant sam od doma.... cela pot je opisana, en mu je celo ponudil dom.
Pa ga je vleklo naprej in je žalostno končal v zapuščenem avtobusu, ker je nevede pojedel eno strupeno rastlino!!?
Ali pa eno (sem napisala, da se ne spomnim naslovov, niti avtorja) ko so pluli z ladjo in obstali v ledu. Vsi so se nekako rešili, zapustili so pa ranjenega mornarja. In so ga rešili domorodci..
....poročil se je, otroci.... Čez par let je mati prišla po njega (ena bogata familija) pa se ni hotel vrnit.
Krasne knjige, jaz si vse tako živo predstavljam, da sem vedno znova razočarana, če posnamejo film. Ker imam v mislih vse drugače :).
Ja knjiga ti da/pusti neverjetno domišljijo. Pa lepo ležečki v postelji bereš. :) LP
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 24 Okt 2016 10:43