Starševski čvek • Re: Samoobramba

Banda di Lupi je napisal/a: ↑

Popay je napisal/a: ↑

Odlična psihoanaliza, mene recimo je orožje vedno odbijalo glih zarad tega ker človeku omogoča varianto ubijanja, ki je v bistvu primarna varianta, zdej športno streljanje je seveda druga stvar ampak tud to mi ni bilo nikoli blizu..., tako, da ,recimo, če bi bil ogrožen in se bi našla pištola v moji bližini, si ne predstavljam, kako bi pritisnil na petelin, verjetno bi pa ciljal nekam v noge, če bi že bilo tako hudo in, če bi imel sploh toliko kencentracije v tisti sekundi, da bi tja usmeril orožje.., verjetno bi kar na slepo v smeri napadalca streljal...

Nihče ni rojen morilec. Niso američani zastonj po vojni delali cele znanosti kako vojaka sploh pripravit do tega, da bo zadel živo tarčo. Tekom druge in prve svetovne vojne je večina namerno streljala mimo, kar so opazili. Marshallove študije so tudi dokazale, da so vojaki ki so koga ubili doživljali travme. Takrat se je temu reklo šok, danes pa posttravmatski stresni sindrom.

Če kdo misli, da je obris človeka na tarči za vojsko kar tako za hec... to je del prevzgoje. Prevzgoje, ki človeku da refleks, s katerim bo v odločilnem trenutku ustrelil tarčo še preden bo začel dvomiti vase. V tisti sekundi zanj nisi več človek ampak samo še tarča.