medvedkova je napisal/a: ↑
Jajca v hladilniku je napisal/a: ↑Po navadi je tako, da drugi vedo za zasvojenost drugih...zase nikoli ne vedo. Čeprav počnejo enako samo z drugimi zadevami. Zasvojenost je nekaj brez česa nekdo ne more zdržati. Hrana, voda ipd. v količinah, ki so potrebne za življenje v to niso štete.
drži, da če brez česa ne moreš, konstantno misliš na to, opuščaš npr. delovne obveznosti do tega, da vse podrejaš raču. igri potem je to odvisnost.
npr. jaz sem prebrala veliko knjig v mladosti, ko še ni bilo računalnikov, pa lahko naštejem mogoče roman ali dva, da sem brala dokler nisem prebrala. je pa razlika tudi ta, da knjiga se konča rač. igra pa ima level za levlom, del 1,2, ... in tako naprej, nikoli končana zgodba....
5 ur/dan je pravzaprav res preveč, če ti to ni poklic....
Zasvojenci požirajo knjigo za knjigo, čepra se ena konča, sledi druga, ker če je ni, s nemirni, nervozni, ne vedo kaj sami s seboj...
Igrica se prav tako lahko konča. Imaš take, ki so v nedogled, imaš pa tudi take, ki se končajo.
Dejstvo je, da ko ti začne neka stvar krojiti dan, takrat si v riti, pa naj gre za knjigo, igrice, TV, planinarjenje in tek ali karkoli tretjega!
