Normalno delam ves čas izbruha Corone, do 20-tega sem delala v službi, od takrat delam od doma, vsak dan od 8:00 do 17:00, na maile odgovarjam še zvečer. Dela imamo ogromno (finance), delamo pa tudi namesto tistih, ki jih je zvilo psihično, fizično - ali pa so samo večni namišljeni bolniki.
Poslušam, zaradi kakšnih stvari zdaj ljudje izkoriščajo trenutno povsem odprto platformo za bolniške: strah me je iti v dvigalo; najinih 3 otrok mož ne zmore čuvati sam; zaradi strahu ne spim; malo me boli glava, mogoče je to Corona; zaradi zloma zapestja bi morala biti operirana, a me je strah operacije in sem tako že 4 mesece doma, ker čutim bolečine; vrti se mi v glavi, najbrž je Corona, ostala sem doma itd.
Odkrito povem, da se čudim, da zdravstvena blagajna sploh še zdrži take štose in zdaj po skoraj mesecu dni norišnice pri nas lahko tudi povem, da se odkrito čudim, da se ljudje, ki kot norci delamo namesto tistih, ki izkoriščajo sistem, ne uprejo in naredijo revolta.
Pa o kakšni solidarnosti govorimo? Eni in isti vedno in povsod zamenjujemo "tiste krhke", ki izkoriščajo "status" in dejstvo, da so v osnovi zaradi slabih razmerij v delovnih organizacijah za svoje meglomešalstvo enako plačani kot ljudje, ki res delajo? Občasno dodatno nagrajevanje tega ne spremeni. Slovenija je očitno zelo socialna država, če si lahko privošči, da imajo delodajalci zaposlene ljudi, ki v službene e-nabiralnike prejemajo zgolj zasebno reklamno pošto, vabila na počitnice, na nočna nakupovanja, obvestila e-asistenta za otroke in podobno.
Z mojo vodjo sva se dogovorili za skype sestanek naslednji teden, v katerem ji bom predstavila tudi to, kako zelo sem naveličana in utrujena od nadomeščanja njej podanih lenuhov.
Kako je pa pri vas?
Poslušam, zaradi kakšnih stvari zdaj ljudje izkoriščajo trenutno povsem odprto platformo za bolniške: strah me je iti v dvigalo; najinih 3 otrok mož ne zmore čuvati sam; zaradi strahu ne spim; malo me boli glava, mogoče je to Corona; zaradi zloma zapestja bi morala biti operirana, a me je strah operacije in sem tako že 4 mesece doma, ker čutim bolečine; vrti se mi v glavi, najbrž je Corona, ostala sem doma itd.
Odkrito povem, da se čudim, da zdravstvena blagajna sploh še zdrži take štose in zdaj po skoraj mesecu dni norišnice pri nas lahko tudi povem, da se odkrito čudim, da se ljudje, ki kot norci delamo namesto tistih, ki izkoriščajo sistem, ne uprejo in naredijo revolta.
Pa o kakšni solidarnosti govorimo? Eni in isti vedno in povsod zamenjujemo "tiste krhke", ki izkoriščajo "status" in dejstvo, da so v osnovi zaradi slabih razmerij v delovnih organizacijah za svoje meglomešalstvo enako plačani kot ljudje, ki res delajo? Občasno dodatno nagrajevanje tega ne spremeni. Slovenija je očitno zelo socialna država, če si lahko privošči, da imajo delodajalci zaposlene ljudi, ki v službene e-nabiralnike prejemajo zgolj zasebno reklamno pošto, vabila na počitnice, na nočna nakupovanja, obvestila e-asistenta za otroke in podobno.
Z mojo vodjo sva se dogovorili za skype sestanek naslednji teden, v katerem ji bom predstavila tudi to, kako zelo sem naveličana in utrujena od nadomeščanja njej podanih lenuhov.
Kako je pa pri vas?