bakšiš napisal:123456654321 napisal:Smo družina z nadpovprečnim dohodkom (oba sva visoko izobražena in k sreči imava službe) in napitnino vedno pustim frizerki (frizuro mi ureja me že dolga leta) ter na kosilu/večerji v restavraciji (razen,če bi bili res popolnoma nezadovoljni, to se do zdaj zgodilo mogoče dvakrat v celem mojem življenju/Na kavi jo pustim, če je bil natakar res zelo hiter, ustrežljiv, nasmejan in prijazen. Nikoli pa ne pustim več kot 5€, običajno dam okoli 2€... Obvezno pa vedno, damo napitnino na morjuv hotelih takoj na začetku, ter se malo pošalimo z natakarji, da potem pridemo prej na vrsto ali imamo privilegije (npr. rože na mizi) - to se nam je prevsem obrestovalo v Egiptu, Turčiji ter na moje presnečenje tudi v Dominikanski republiki... V Egiptu so nas zaradi tega na mizi pričakale prelebe rože (edino za nas, ki smo vsak dan nekaj malega pustili), tako da se splača. Pa tudi v Sloveniji se splača pustiti, si zapomnijo, če večkrat prideš in vedno pustiš napitnino in te potem posledično malo lepše postrežejo in ti namenijo več pozornosti. Sama jemljem napitnino kot pohvalo in zahvalo za dobro opravljeno delo in jo zato tudi dam.
Saj verjetno svetovljanka kot si veš, da v Egiptu, Dominikani, Kubi, ZDA nekateri živijo od napitnine in imajo minimalno plačo ali pa še te ne.
In ja, vsakič pustim frizerki napitnino, pustim tudi nekaj tistih bakrenih do zneska kufeta, pustim nekaj tud natakarju, ne dam pa nič zdravniku, sestri, mesarju, pa vzgojiteljici, učiteljici in vsem, ki tako in tako ne smejo prejet nobenih daril in denarja od strank. Pri frizerju nikoli ne dam napitnine lastniku, prav tako ne v gostilnah kjer strežejo domači in ki so lastniki obenem. V hotelih vedno pustim za sobarico recimo 10 evrov, zaradi česar me ne bo vzel vrag, ker če imam za nekaj noči, potem imam tudi za tisti drobiž. Nikoli ne pustim napitnine na pumpah odkar več ne čistijo stekel, vedno pustim napitnino samo tistim, za katere vem, da jim delodajalec da minimalca, da bodo bolje delali za napitnino.
V ZDA pa brez tega ne gre in se mi zato gravža. Njujorški takstim me skoraj ni spustil na letališču iz taksija brez tistih par dolarjev tringelta. In ja, razlika med napitnino in bakšišem je...
Tukaj nisem mislila na "obvezno napitnino" (ki predstavlja kruh za delavca, lep primer kot si navedla ZDA in priznam tudi mene je tam to motilo (poleg tisoč drugih stvari), zato je to ena redkih destinaciji tipa enkrat, zadnjič in nikoli več)... Tukaj sem pisala o napitnini, ki sem jo dajala in ni bila pričakovana oz. "obvezna". Jaz dam sobarici že kar na začetku - rečem, da rabim še kakšno brisačo potem pa ko prinese (običajno rečem tako, ko pridemo, da smo še v sobi, ko prinese) in se lepo zahvalim ter ji dam denar - imam občutek, da je bolje dati na začetku, da imam potem tudi sama malo koristi in res so potem postelje vedno domiseljno in lepo aranžirane... Se strinjam tudi s tem, da lastnikom (le ti velikokrat niti ne želijo vzeti) ne dam napitnine, ostalim pa ne glede na to ali imajo minimalno plačo ali ne, dam. V primeru, če je učiteljica bila res dobra pa nikoli ne nesem denarja ampak majhno pozornost, vendar redko in res kaj unikatnega (otrokovo delo, voščilnico z lepo mislijo ter en cvet), enako pru zdravnikih, mož je namreč tudi zdravnik, sama pa delam na področju povezanem z medicino (vendar ne delam direktno z ljudmi) in mož dobi veliko daril (steklenice, kave, razni praholovilci) in iz osebnih izkušenj veva, da nad temi darili nisi navdušen. Moj mož vedno peavi, da bi bil veliko bolj vesel, če bi mu le stisnili roko, ne pa si delali stroškov zaradi njega in večina najnih prijateljev (večinoma zdravniki in učitelji) meni enako...
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 29 Avg 2016 17:21