Veliko različnih mnenj glede IgG testiranj sem prebrala, tudi izkušenj pacientov. Slepo ničesar ne verjamem, ne glede na to, kateri strokovnjak je podpisan, sem jih že prehudo po glavi dobila in tudi videla, kako različnih mnenj sta lahko dva strokovnjaka iz istega področja.
Kar se mene tiče, so se rezultati testiranja presenetljivo ujemali z mojimi opažanji, razen kar se tiče jajc in česna sem bila skeptična. Oboje se je znašlo med prepovedanimi živili, jaz pa ravno nisem opažala kakšnih hudih negativnih reakcij. Je pa res, da sem se vedno med tednom hranila v gostilni in tam človek dobi tudi kaj skritega, kar lahko zamaskira posledice. Zaradi rezultatov testiranja sem ponovno začela jesti slive. Več let sem se jim že izogibala, potem ko sem ugotovila, da so mi škodile. Po ponovni uvedbi mi res niso. Čudno to pravzaprav ni bilo, ker sem vmes spravila glive pod kontrolo, črevesje pa je gotovo še ostalo precej poškodovano, ker je huda kandidiaza predolgo trajala (kakšnih 7 let). Avokado sem v času testiranja jedla vsak dan. Če ga nisem, me je ponovno bolelo črevesje. Zelo sem se ga že naveličala, končno pa sem le ugotovila, da enak učinek dosežem z omega-3 dodatkom. Tudi logično, da mi je po dolgotrajnem pomanjkanju hormonov, posledično znižani imunosti in na splošno zelo slabemu zdravstvenemu stanju manjkalo maščobnih kislin.
Izkušnje, o katerih so mi poročali drugi, so bile zelo različne. Nekateri se niso strinjali z izidi, nekateri so jih potrjevali. Nekateri so poročali, da je bilo testiranje ponovljeno večkrat in so bili rezultati vsakič drugačni. Na to niti ne gledam kot na kritiko, ker se situacija sčasoma spreminja in je človek lahko preobčutljiv na drugo hrano kot prej. Jaz sem imela v otroštvu hude alergične reakcije na marsikaj, potem pa ne več. Tudi penicilina nisem prenašala, potem so mi ga pa enkrat predpisali v obliki, ki je nisem prepoznala kot penicilin in nisem protestirala. Šele kasneje sem ugotovila, da sem brez problemov jemala nekaj, na kar sem bila včasih alergična.
Taka testiranja se mi zdijo smiselna, kadar človek nima ideje, kje bi začel na prehranskem področju. Še vedno se mi zdijo najbolj zanesljive izločevalne diete. Ampak tudi pri teh je treba vedeti, s čim se lahko začne. Odziv lastnega telesa pa je vedno tisti, ki naj bi imel prednost pri vrednotenju koristnosti ali škodljivosti česarkoli. Ne bi se mogla boj strinjati z navelicano. Preveliko pripisovanje posledic psihičnim vzrokom je tudi lahko škodljivo. Rezultati testov kot spodbujanje nevroz - jej, koliko tega sem doživela na čisto drugih področjih :). Tudi opozoril o raznih nevarnostih sem se že toliko naposlušala, da se velikokrat samo še nasmehnem. Prej bi rekla, da je slaba posledica takih testiranj finančna škoda, ki se naredi človeku, ki je že tako v težavah. In bi morda lahko do rezultatov prišel tudi z boljšim opazovanjem odzivov svojega telesa. Seveda bi bilo veliko lažje, če bi pri tem dobil kakšno podporo v zdravstvenem sistemu. Zgolj s kritikami si zelo težko pomagamo.
Kar se mene tiče, so se rezultati testiranja presenetljivo ujemali z mojimi opažanji, razen kar se tiče jajc in česna sem bila skeptična. Oboje se je znašlo med prepovedanimi živili, jaz pa ravno nisem opažala kakšnih hudih negativnih reakcij. Je pa res, da sem se vedno med tednom hranila v gostilni in tam človek dobi tudi kaj skritega, kar lahko zamaskira posledice. Zaradi rezultatov testiranja sem ponovno začela jesti slive. Več let sem se jim že izogibala, potem ko sem ugotovila, da so mi škodile. Po ponovni uvedbi mi res niso. Čudno to pravzaprav ni bilo, ker sem vmes spravila glive pod kontrolo, črevesje pa je gotovo še ostalo precej poškodovano, ker je huda kandidiaza predolgo trajala (kakšnih 7 let). Avokado sem v času testiranja jedla vsak dan. Če ga nisem, me je ponovno bolelo črevesje. Zelo sem se ga že naveličala, končno pa sem le ugotovila, da enak učinek dosežem z omega-3 dodatkom. Tudi logično, da mi je po dolgotrajnem pomanjkanju hormonov, posledično znižani imunosti in na splošno zelo slabemu zdravstvenemu stanju manjkalo maščobnih kislin.
Izkušnje, o katerih so mi poročali drugi, so bile zelo različne. Nekateri se niso strinjali z izidi, nekateri so jih potrjevali. Nekateri so poročali, da je bilo testiranje ponovljeno večkrat in so bili rezultati vsakič drugačni. Na to niti ne gledam kot na kritiko, ker se situacija sčasoma spreminja in je človek lahko preobčutljiv na drugo hrano kot prej. Jaz sem imela v otroštvu hude alergične reakcije na marsikaj, potem pa ne več. Tudi penicilina nisem prenašala, potem so mi ga pa enkrat predpisali v obliki, ki je nisem prepoznala kot penicilin in nisem protestirala. Šele kasneje sem ugotovila, da sem brez problemov jemala nekaj, na kar sem bila včasih alergična.
Taka testiranja se mi zdijo smiselna, kadar človek nima ideje, kje bi začel na prehranskem področju. Še vedno se mi zdijo najbolj zanesljive izločevalne diete. Ampak tudi pri teh je treba vedeti, s čim se lahko začne. Odziv lastnega telesa pa je vedno tisti, ki naj bi imel prednost pri vrednotenju koristnosti ali škodljivosti česarkoli. Ne bi se mogla boj strinjati z navelicano. Preveliko pripisovanje posledic psihičnim vzrokom je tudi lahko škodljivo. Rezultati testov kot spodbujanje nevroz - jej, koliko tega sem doživela na čisto drugih področjih :). Tudi opozoril o raznih nevarnostih sem se že toliko naposlušala, da se velikokrat samo še nasmehnem. Prej bi rekla, da je slaba posledica takih testiranj finančna škoda, ki se naredi človeku, ki je že tako v težavah. In bi morda lahko do rezultatov prišel tudi z boljšim opazovanjem odzivov svojega telesa. Seveda bi bilo veliko lažje, če bi pri tem dobil kakšno podporo v zdravstvenem sistemu. Zgolj s kritikami si zelo težko pomagamo.
